GESTALT V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

 

Znano je, da se učenje lahko pojavlja, ko so za to izpolnjeni minimalni, a nujni pogoji. Tako kot je (biološko gledano) za rast vsake celice potreben kontakt, stik celice z okoljem iz katerega dobiva hrano za svojo rast, je tudi v pedagoškem procesu (učnem in/ali vzgojnem) silno pomembna kvaliteta kontakta za to, da se učenje 'zgodi' oziroma, da je ta 'pretok' mogoc. V našem primeru bi torej lahko govorili o nujnih in zadostnih pogojih za profesionalno rast. Medtem ko za teoretsko vednost lahko mirno recemo, da je nujni pogoj, hkrati ugotovimo, da še ni zadostni pogoj. Ugotovimo, da še vedno nekaj manjka, kar ne spada niti v tradicionalne teoretsko vednost  oz discipline ali 'predmete'. Sodobni pristopi zato iščejo multidisciplinarne rešitve, v vsakem primeru pa holističen pristop, kjer ne gre zgolj za metodo, ampak nacelo izobraževanja. To, kar v specialnih didaktikah pogrešamo, je multidisciplinaren pristop, ki ga je razvila in ga še razvija psihoterapija kot samostojna disciplina. Gre torej za koristno uporabo dognanj te vede oziroma njenih načel na pedagoškem podrocju. V primeru Gestalt terapije to pomeni subtilno posvečanje kvalitetnemu kontaktu  kot pogoju za učenje, oziroma  profesionalno rast: korak za korakom, odkrivajoč prekinjanje kontakta, motnje v kontaktu in ponovno vzpostavljanje kontakta. Podlaga takemu procesu učenja, oziroma profesionalne rasti je specifični kontekst vsakokratne učne situacije. Usposabljanje postane tako zahtevno pridobivanje sposobnosti (in nikakor ne zgolj spretnosti, še manj pa tako imenovanih 'kompetenc') za ustrezno odzivanje v mnoštvu razlicnih situacij. Vodi v holistično razumevanje profesionalne kompetentnosti.

 

Cilji:

Seznanjanje s temeljnimi načeli, ki jih je mogoče iz Gestalt terapije prenesti v pedagoško prakso, reflektiran odnos do lastne pedagoške dejavnosti in razvijanje sposobnosti za aplikacijo načel v pedagoško prakso.

 

Pričakovani rezultati:

Teoretski vpogled za razumevanja in zmožnost konceptualizacije procesa, kar nudi možnost za izbiro v intervencijah vzgojno-izobraževalnih situacij. To omogoča ne le učinkovitost in uspešnost, pac pa tudi ohranjanje kvalitetnega kontakta in odnosa.  

 

Način dela:

Delo temelji na izkustvenem  učenju in vlogi pedagoga, učitelja ali vzgojitelja kot reflektivnega praktika. Pri tem je neizogibna povezava teorije in prakse, vendar na holističen način, ki izhaja iz enotnosti teorije in prakse in sledi sodobnim trendom. Delo v skupini, parih, trojkah.